(Za ogled slike v večjem formatu, stisnite nanjo!)

Ob vznožju južnega pobočja pogorja Slavnika, na nadmorski višini 540 metrov, leži vas Prešnica.

Sama vas naj bi dobila ime po potoku, ki je tekel skozi vas. Ker je bil hudourniškega značaja in se je večkrat presušil, so ga imenovali Presušnica. Iz tega naj bi se izoblikovalo ime Prešnica. Potok je do današnjih dni povsem presahnil, za sabo pa je pustil strugo, nekaj mostov in grap, ki služijo svojemu namenu le ob večjem deževju. Vas dopolnjuje še zaselek Brgod, skrit za železnisko progo v idiličnem okolju.

Nastanek vasi ni natančneje raziskan, prva do sedaj najdena pisna omemba vasi pa sega v leto 1304, v »diplomatski noti« fevdnih gospodov Istre in Trsta. Tako smo leta 2004 praznovali 700 »obletnico« Prešnice.

število prebivalcev se je v zadnjih 20 letih ustalilo pri okrog 130, v letih okrog 1930 pa je v vasi živelo do 500 ljudi.

Vas z okolico leži delno na kraškem področju, kjer je veliko večjih in malih kraških jam, delno pa na flišnem področju, ki pa je bolj primerno za kmetovanje. Arhitekturno je vas strnjene kraške zidave, kljub temu pa zaradi razgibanega terena zelo razpotegnjena vzdolž osrednje ceste.

Na osrednjem delu vasi stoji cerkev posvečena sv. Jederti. Prvotno je bilo okrog cerkve vaško pokopališče, kar so nam potrdile izkopanine ob obnovi obzidja. Ožja okolica, skupaj z zvonikom-turnom, »placom«, baliniščem, čakalnico šolskega avtobusa in spomenikom žrtvam fašizma in padlim v NOB predstavlja središče in daje svojstven izgled vasi.

Danes je glavna prometna povezava lokalna cesta, ki se po dveh kilometrih priključi na regionalno cesto Kozina – Koper ravno pod avtocestnim viaduktom imenovanem po potoku Glinščica. Prvotno je bila ta cesta makadamska, z prevladujočo vlogo krajanov je prvo asfaltno prevleko je dobila leta 1973 in od takrat naprej primerno obnovljena ter vzdrževana. V nasprotni - jugovzhodni smeri pa pelje makadamska lokalna cesta v sosednjo vas Podgorje.

V preteklosti pa je bila pomembnejša za vas železniska proga Divača – Pula ( Lupoglav ), ki je zarezana v kamnito kraško pobočje tik nad vasjo. Zgrajena je bila davnega leta 1876. Bila je pomembna kot prometna povezava, kakor tudi kot vir zaslužka, ker je nudila delovna mesta krajanom. Med letoma 1965 in 1967 je bil zgrajen še odsek železnice Prešnica-Koper.

Po pripovedovanjih starejših vaščanov, je bilo življenje v Prešnici vedno delavno in napredno, kar nedvoumno potrjuje razna infrastruktura iz preteklosti, kot so cestno omrežje, šolsko poslopje iz leta 1918, električna napeljava iz leta 1939.Veliko število prebivalcev in živinoreja je v preteklosti zahtevala ureditev vodnih zajetij in skupnih vodnjakov.

V novejšem času pa je bila za vas pomembna vsaka pridobitev, kot so asfaltne prevleke cestišč, vodovodno omrežje, telefon, televizijski oddajnik, obnova šolskega poslopja z mladinskim klubom in igriščem.

Do druge svetovne vojne in tudi še potem je bilo preživetje prebivalcev vezano na splošno družinsko kmetijstvo, govedorejo in rejo drobnice. Geografski pogoji niso dovoljevali osredotočenje na eno kulturo. Viški pridelave, seno in drva za kurjavo so se prodajali predvsem v Trstu. V manjšem obsegu se je v Trst na vozovih vozil tudi led iz nekaj ledenic, vendar je bila ta dejavnost še bolj značilna za sosednje vasi. Kot je bilo že omenjeno, je skromni standard dopolnjevalo tako redno, kot občasno delo na železnici.

V zadnjih desetletjih se ljudje preživljajo predvsem z zaposlitvijo v različnih dejavnostih v bližnji in širši okolici, prisotna je še živinoreja v manjšem obsegu in sadjarstvo, drugo kmetovanje pa je skoraj povsem opuščeno.

Kulturno in družabno življenje je bilo v Prešnici vedno prisotno in pomembno za složnost krajanov, naj si bo to »pod« Avstrijo, veliko težje »pod » Italijo v času fašizma, in vse do današnjih dni. Značilno je bilo »nedeljsko druženje po maši«, praznovanje vaškega opasila, prireditve ob različnih prazničnih dnevih, pustovanje, zborovsko petje in folklora, ukoreninjeni običaji vaške mladine. V letu 2004 pa smo tudi formalno ustanovili Kulturno športno in turistično društvo Prešnica, ki tehnično omogoča izvajanje omenjenih aktivnosti. V sklopu tega je zavidanja vreden uspeh gledališke skupine mladih, s svojo predstavo »Pepič vrži anu uko«.

Vas v bodoče vidimo v smeri razvoja podeželskega turizma, ekološke pridelave hrane in izkoriščanja naravnih danosti ter zanimivosti tega območja.

Skozi vas pelje tudi planinska tranzverzala iz Slavnika proti Socerbu, ki jo je možno obogatiti in izkoristiti v širšem pomenu rekreativnega turizma.